Superhrana pravzaprav ni prava hrana (prej dodatek hrani), je pa super – če jo uživamo zmerno in po pameti.

Super hrana

Nekako najbolj splošna opredelitev superhrane bi bila, da so to naravna živila z visoko koncentracijo zdravju koristnih snovi.

Nam najbolj dostopna superhrana so tako že koprive in regrat, kaj kmalu pridejo na vrsto tudi borovnice … Polni dragocenih hranil, o katerih smo že pisali, res pripomorejo k boljšemu splošnemu počutju, izboljšani prebavi in preventivno delujejo proti mnogim boleznim.

Vedno bolj pa so pri nas dostopne tudi bolj eksotične vrste superhrane – acai, goji jagode, guarana, spirulinamaca, kakav itd. Po delovanju so si različne, vsem pa je skupno to, da vsebujejo izjemno visok odstotek snovi, ki ob sveži rastlinski prehrani lahko prispevajo svoj drobec v mozaik dobrega počutja in zdravega telesa. Vsem definicijam superhrane, ki jih je moč zaslediti po spletnih enciklopedijah, je namreč skupno, da lahko ta živila (ob že omenjeni tudi sicer čimbolj naravni prehrani):

  • izboljšajo splošno počutje
  • uredijo prebavo
  • zvišajo nivo energije
  • uravnavajo telesno težo
  • čistijo in razstrupljajo organizem
  • varujejo pred različnimi boleznimi, kot so rak, bolezni srca in ožilja, debelost, živčne bolezni, kožna obolenja in še mnoge druge
  • pozitivno vplivajo na kožo, lase in nohte

Omenjene koristi nam superhrana prinaša, ker vsebuje najrazličnejše vitamine, minerale, esencialne maščobne kisline, aminokisline, klorofil, antocianine in ostala rastlinska barvila, vlaknine in še kaj. Večina od teh hranil deluje antioksidativno, kar pomeni, da nase veže škodljive proste radikale in jih odplavlja iz telesa. S tem preprečujejo prezgodnje znake staranja in skrbijo, da procesi v celicah potekajo, kot morajo. Vsa super živila se odlikujejo tudi po tem, da ne vsebujejo nezdravih nasičenih maščob in rafiniranih sladkorjev.

Goji jagodePomembno dejstvo je še, da so super živila praviloma presna, torej v procesu pridelave in minimalne predelave niso bila segrevana nad 47ºC – ta temperaturna meja sicer niha pri različnih proizvajalcih, glede na to, katero temperaturo priznavajo kot tisto, ki uniči encime. Encimi pa so še kako pomembni! So skoraj dobesedno iskra življenja, saj uravnavajo in omogočajo prav vse procese, ki se vršijo v naših organizmih na celični ravni. Brez njih ne bi mogli gledati, jesti in prebavljati hrane, razmišljati, se premikati in nasploh – živeti. Žal jih v kuhani ali kako drugače toplotno obdelani hrani ni več, saj kot vsaka druga beljakovina na previsoki temperaturi denaturirajo. Prav zato je pomembno, da v našo prehrano vsak dan vključujemo čimveč presnega sadja in zelenjave! Presna superhrana pa je posušena na soncu, npr. različne jagode in ostali sadeži, ponavadi pa je zatem še zmleta v prah z mehanskimi postopki, kot v primeru guarane, spiruline, mace in nekaterih ostalih. Še en postopek, ki se ga poslužujejo proizvajalci superhrane je liofilizacija, ki z zamrzovanjem iz organskih snovi odstrani vodo, pri tem pa ohrani njihovo sestavo in strukturo.

In spet velja – zmernost! Naše telo ima najraje svežo rastlinsko hrano, ki raste v domačem okolju. Eksotični sadeži v posušeni ali zmleti obliki naj bodo zato zgolj dodatek. Čeprav je bogata s super hranili, to nikakor ne pomeni, da lahko živite od superhrane! Vmešajte si npr. žlico spiruline v sok iz slovenskih jabolk in špinače, acai v smoothie iz sezonskega sadja in kopriv, guarano v doma pripravljeno mandljevo mleko in pozobajte rajši pest kakavovih zrn namesto (pa čeprav domače) Gorenjka čokolade. Še vedno pa ne pozabite na regrat in koprive :) in naj bo vaše glavno vodilo – sezonsko, lokalno, rastlinsko in sveže!